Brez solz pri matematiki

Matematika je težka. Ti nisi za matematiko. Le kako naj ti vbijem te račune v glavo? Za matematiko moraš imeti dar. Telovadba ni pomembna, potrudi se pri matematiki. Matematika je glavna. Matematika je bav bav… Vsak izmed nas ima v spominu kakšen poseben stavek o matematiki, ki ga je bil deležen v času šolanja. Upam in želim si samo, da bi zgoraj naštete stavke slišalo čim manj otrok, kajti to so samo mali strahci, ki pa lahko naredijo veliko škode. Težave pri matematiki prav zaradi takšnih sporočil hitro postanejo nepremagljive in matematika za vedno osovražena. Da povzroča matematika kar nekaj težav, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, kajti nezadostne ocene so najbolj številne prav pri matematiki. Kar trideset odstotkov vseh nezadostnih ocen je iz matematike. Zato je še toliko bolj pomembno, da se o težavah govori naglas, da k reševanju pristopamo strokovno in dovolj zgodaj.

Diskalkulija je specifična razvojna motnja, ki je pogojena z nevrološkim razvojem pri sicer normalno inteligentnem otroku, povzroča pa težave pri učenju matematike. Otrok si težko predstavlja slike v mislih (posamezne predmete, števila, količine), slabo dojema pojem »število«, težje razume razmerja med količinami, zamenjuje številke, ima težave pri branju in zapisovanju števil po nareku. Prav tako mu delajo težave zaporedja števil (predhodniki, nasledniki), obrača številke, ne predstavlja si delov enot, ima slabo prostorsko orientacijo, ima težave pri pretvarjanju merskih enot…

Pri matematiki ne moremo preskakovati posameznih znanj. Ko je določeno znanje osvojeno in avtomatizirano, ga lahko otrok nadgradi. Če tega ni, se vedno znova pojavljajo nove luknje, ki povzročajo nove težave in tako običajno poteka vseh do konca šolanja, če ni učinkovitega pristopa. Le – ta bi moral v prvi vrsti upoštevati otrokov celostni razvoj, vzroke težav in vključiti individualni pristop, ki bi sledil osvojenemu znanju. Kadar otrok ne obvlada poštevanke, pričakujmo težave vedno, ko bo tovrstna računska operacija vključena v naloge. Če otrok slabo bere, bodo težave pri reševanju tekstnih nalog. Če ima slabo prostorsko orientacijo, bo težje risal in reševal določene naloge. Zato je vedno potrebno gledati celoto. Ne sprašujmo, zakaj račun ni rešen. Vprašajmo se, kakšen je otrokov spomin, kako se počuti, kako utrjeno je njegovo predhodno znanje, kako konkretna je zanj naloga …

Kako pomagamo otroku, ki ima težave pri matematiki?

• Prepoznajmo težavo, poiščimo strokovno pomoč in postavimo realne cilje skupaj z učiteljem. Če je otrok že v višjem razredu, je potrebno ugotoviti, kje je primanjkljaj v znanju in začeti od tam. Prej kot se ponudi pomoč, bolje je za otroka.
• Ne označimo otroka za lenega in butastega (da, to nekateri še vedno počnejo), raje se prepričajmo o tem, zakaj do težav prihaja. Poleg diskalkulije so še drugi možni vzroki.
• Otrok naj naloge rešuje postopno, korak za korakom. Bolje je, da reši manj in tisto sam.
• Otrok pri učenju potrebuje predmete (prste za računanje, ravnila, preglednice, številčne trakove, predmete različnih oblik, kocke, ipd). Za dele enot izdelajmo pripomočke iz barvnega kartona, pri merskih enotah pa naj otroci uporabljajo metre, posode in tehtnico.
• Predmeti ne bi smeli negativnega predznaka (pri računanju na prste je otroka sram, ker ne zna drugače).
• Števila naj otrok »popredmeti«, uporablja naj predmete, ki so mu blizu (avtomobilčki, kamenčki, kocke, barvice, ipd). Pri tem smo omejeni na manjša števila.
• Pri večjih številih naj otrok uporablja številčni trak (čim večji za domačo uporabo), denar (kovance in bankovce), računalo.
• Zelo kvalitetne in uporabne učne pripomočke najdemo tudi med didaktičnimi pripomočki Marie Montessori.
• Denar ima v matematiki praktično vrednost, saj ga lahko pretvarjamo iz večjih enot v manjše in obratno. Poleg tega je to predmet za vsakdanjo uporabo, otroci so motivirani, da štetje denarja obvladajo (in kupijo, kar želijo…). Ena izmed uporabnih družabnih iger v ta namen je igra Monopoli, ki se je otroci le redko naveličajo. Poleg računskih operacij pridobivajo tudi pri načrtovanju, prerazporejanju denarja in dobijo občutek moči, ko kupujejo parcele in hotele. Pri tem pa pozabijo, da vadijo računanje…
• Pri reševanju nalog naj otrok govori naglas, čim manj mu dihajmo za ovratnik…
• Preverjajmo razumevanje nalog.
• Razumevanje je še posebej pomembno pri besedilnih nalogah, saj so za nekatere otroke preveč abstraktne. Potrebno je poiskati tehniko reševanja, ki je otroku blizu in vključuje pozorno branje, kratko obnovo s postavljanjem vprašanj, poudarjanje pomembnih informacij v nalogi, podčrtovanje ključnih besed z barvami, pogovor o nalogi, vizualizacija naloge (ali si predstavljaš dolg zelen vlak, ki vozi…), razmišljanje o nalogi, iskanje rešitve.
• Za avtomatizacijo posameznih računskih operacij (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje) je potrebno veliko konkretnih vaj in šele takrat, ko smo prepričani, da jih je otrok osvojil, dodamo druge. Snov tretjega in četrtega razreda se štejeta za podlago za nadaljnje računanje (otroci se naučijo vseh štirih računskih operacij), zato bodimo pozorni, da v teh letih otroci zares obvladajo in avtomatizirajo računanje.
• Avtomatizacija pomeni, da lahko otrok določene podatke hitro prikliče iz spomina. Zato radi rečemo, da je treba poštevanko znati sredi noči…
• Pri množenju delajo otroci največ napak zaradi površnosti, hitenja ali menjave številk pri poštevanki števila devet.
• Pri učenju poštevanke so otroku v pomoč spletne strani, zelo priljubljena je župca.net, kjer otroci z dr. Kozlom vadijo poštevanko. Na tržišču se dobijo tudi karte za poštevanko ali pa jih izdelate sami. Otroci imajo radi spomin, ko odkrivajo račune in rezultate. Družabna igra za učenje poštevanke pa je Obelisk, priljubljena in zabavna za vso družino.
• Družabna igra za ponavljanje poštevanke je tudi igra na izpadanje, ko igralci govorijo številke po vrsti, namesto večkratnika pa morajo reči »bum«. Na primer poštevanka števila tri (ena, dve, BUM, štiri, pet, BUM, sedem, …). To igro se lahko gremo kadarkoli, če sta le dva igralca, če jih je več pa še boljše. Hkrati s poštevanko pa vadimo še pozornost in poslušanje.
• Najtežja računska operacija za večino otrok je pisno deljenje. Otroku lahko pomagamo z modeli, v katerih so zapisane posamezne računske stopnje in po katerih otrok vadi. Pri deljenju otroci pogosto dosegajo slabše rezultate, kar lahko vpliva na motivacijo. Povejmo jim, da sčasoma in z vajo večini uspe. Otroku pokažimo, kako naj računa, da bodo števila pregledna in naj si zanje vzame veliko prostora.
• Igralne kocke so koristen pripomoček, sploh če jih izdelamo ali kupimo takšne z več kot šestimi pikami.
• Pri obračanju številk ali zamenjavi je koristno uporabljati barve, ki so dobro vidne za večjo pozornost (npr. rdeča za trojko, zelena za petico). Barvice naj otroci uporabljajo tudi za označevanje znakov (+,-, ipd) da so bolj pozorni, sploh pri operacijah s večmestnimi števili.
• Za matematične simbole skupaj z otrokom izdelajmo »slovarček«, kjer bodo simboli napisani, razloženi, prikazani s primeri (večji, manjši, faktor, deljenec, zmnožek, ipd)
• Kasneje si lahko otrok sam izdela slovarček najpomembnejših formul, definicij in računskih operacij za višje razrede osnovne šole.
• »Najdi napako« je priljubljena vaja za otroke, ko starši napišemo rezultate, otrok pa jih najde in popravi.
• Za boljšo prostorsko orientacijo naj otroci izdelujejo origami, sestavljajo različne like po navodilu, izdelujejo modele, sestavljajo iz lego kock, na voljo so tudi kvalitetni materiali za učenje geometrije.
• Zelo kvalitetna in uporabna spletna stran je tudi e-um.si, kjer boste dobili interaktivna učna gradiva, otroci pa bodo uživali v reševanju nalog.

Če pod napisano potegnemo črto, seštejemo vse naštete nasvete, jih pomnožimo s potrpežljivostjo in delimo s časom, potem bo pomoči za otroka ravno prav. Če bomo k temu prišteli še kakšno uro dopolnilnega ali individualnega pouka ter razumevajoče učitelje, ki iščejo znanje in verjamejo v vse učence pa bo rezultat več kot spodbuden. In ne pozabimo upoštevati znanega faktorja, ki potrjuje, da vsak človek ni za vse.
Naj bodo vaše formule življenja uspešne.

Pri pisanju članka sem uporabila študijsko gradivo ter priročnik »Pomoč otroku pri matematiki«, M. Kavkler, Ljubljana, 1990.

Damjana Šmid, prof.soc. pedag.

Članek je bil objavljen v reviji ABC ZDRAVJA, 2009.